Sporočilo
  • Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za prijavo ter navigacijo. Z uporabo naše strani dovolite uporabo teh piškotkov na vaši napravi.

Prostorske analize lidarskih in sonarskih podatkov

Oblak točk pred klasificiranjem, obarvan glede na nadmorsko višino, v tlorisu in v 3D pogledu
Prerez klasificiranih točk po izbranem profilu
PPrimer klifa in morskega dna pod njim (prikazan na senčenem reliefu)
Profili klifa in dna
Primer zgradb pridobljenih iz analize razreda zgradb določenega iz lidarskih točk
Prime analize deleža vegetacije na celico in naklona izdelane iz razreda lidarskih točk, ki predstavljajo vegetacijo
Klasificirane točke v 3D-pogledu

V današnjem času so na voljo najrazličnejši novi podatki o prostoru, med njimi tudi takšni, ki so pridobljeni z daljinskim zaznavanjem. V našem primeru govorimo o podatkih pridobljenih z lidarjem za kopne površine in sonarjem za morske površine. Lidar - Light Detection And Ranging je tehnika laserskega skeniranja površja.

Lidar je v osnovi laser, s katerim snemamo in zaznavamo razdalje. Merjenje razdalj temelji na načelu odboja svetlobnega pulza. Čas potovanja svetlobnega pulza od laserja do objekta in nazaj ter znana hitrost potovanja pulza nam omogočata izračun razdalje do objekta, od katerega se je pulz odbil. Sonar deluje zelo podobno, le da namesto svetlobnih uporablja zvočne pulze. Pridobljeni podatki dajejo veliko zelo natančnih informacij o zemeljskem površju v obliki zelo gosto razporejenih točk, podanih s koordinatami X, Y in Z, ter temu pripisanimi atributi.  Informacije, ki jih je iz njih mogoče pridobiti, so v veliki meri odvisne od načinov obdelave podatkov.

Prostorske analize se izvaja ali na digitalnem modelu reliefa (DMR), ki ga dobimo iz omenjenih točk, ali kar iz surovih točk, katerim pravimo oblak točk. Oblak točk je posebno uporaben če izvedemo klasifikacijo točk, kar pomeni da točke razvrstimo v razrede glede na to kaj predstavljajo. Običajno jih razvrstimo v sedem razredov: tla, vegetacija, zgradbe, drugi objekti, podpovršinske točke, voda in mostovi, po potrebe pa bi lahko uvedli tudi posamezne druge razrede, na primer različne tipe vegetacije glede na višino in gostoto, ipd.

Prostorske analize, ki temeljijo bodisi zgolj na lidarskih podatkih ali združenih sonarskih in lidarskih podatkih so lahko: značilnosti reliefa (oblike, ekspozicije…), naklon, tipiziranje stika med kopnim in morjem/reko/jezerom, določanje obsega poplavnih območji, značilnosti in gostota vegetacije, poselitve in pozidanosti, dejanska raba prostora ter stopnjo naravnosti območij, značilnosti obalne linije… Predvsem združitev sonarskih in lidarskih podatkov v enoten 3D-prostor nam daje zelo natančno podobo obalnega pasu kot celote ter tako ponuja mnoge nove možnosti in vidike raziskovanja. Nudi nam vpogled v stik med kopnim in morjem/reko/jezerom ter daje možnost opazovanja nadaljevanja ali spreminjanja značilnosti kopnega na morskem/rečnem/jezerskem dnu, kar do sedaj ni bilo mogoče. Takšen virtualni prostor nam lahko prikaže poglede na realnost, ki bi bili drugače skorajda nemogoči (npr. pogled na klif in podvodno kamnito teraso s ptičje perspektive) in s tem odpre nove možnosti raziskovanja ter prihrani veliko terenskega dela, meritev in ugibanj.

 

Pripeti dokumenti:

pdf_buttonČlanek: Ogroženost slovenske obale zaradi poplav

 

Reference:

2009 Klasifikacija točk

Krajinski park Strunjan

2010 Izmera volumna kasete za odlaganje materiala Luka Koper
2008, 2010, 2011 Študija poplavnih območij Služba za zaščito in reševanje Koper